Parámetros
- 364 páginas
- 13 horas de lectura
Más información sobre el libro
Razprava O nebu (Peri ouranou), v kateri Aristotel obravnava »Vse«, »Celoto«, tj. kozmos ali vesolje, od njegovih skrajnih meja, ki jih predstavlja sfera zvezd stalnic, do elementov, iz katerih je sestavljeno spremenljivo področje »spodnjega sveta«, je več kot kozmološka razprava v modernem pomenu besede, je ontologija in metafizika kozmosa. V njej najdemo koncepte, ki jih v drugih Aristotelovih delih skorajda ni, npr. razpravo o peti bitnosti, znameniti »quinta essentia« ali o etru, in znane nauke, ki pa so predstavljeni na nenavaden način, npr. teorija elementov. Besedilo je potem, ko ga je ponovno odkril srednji vek, postalo referenčni okvir geocentične podobe sveta, ki je prevladovala vse do znanstvene revolucije.
Compra de libros
O nebu, Aristotel, Pavel Češarek, Matjaž Vesel
- Idioma
- Publicado en
- 2005
- product-detail.submit-box.info.binding
- (Tapa blanda),
- Estado del libro
- Muy Bueno
- Precio
- 7,99 €
Métodos de pago
Nadie lo ha calificado todavía.
- Título
- O nebu
- Idioma
- Esloveno
- Autores
- Aristotel, Pavel Češarek, Matjaž Vesel
- Editorial
- Založba ZRC
- Publicado en
- 2005
- Formato
- Tapa blanda
- Páginas
- 364
- ISBN10
- 9616500767
- ISBN13
- 9789616500760
- Serie
- Etiquetas
- No ficción, Ciencias sociales, Temática filosófica, Filosofía, Antigüedad, Cosmología
- Descripción
- Razprava O nebu (Peri ouranou), v kateri Aristotel obravnava »Vse«, »Celoto«, tj. kozmos ali vesolje, od njegovih skrajnih meja, ki jih predstavlja sfera zvezd stalnic, do elementov, iz katerih je sestavljeno spremenljivo področje »spodnjega sveta«, je več kot kozmološka razprava v modernem pomenu besede, je ontologija in metafizika kozmosa. V njej najdemo koncepte, ki jih v drugih Aristotelovih delih skorajda ni, npr. razpravo o peti bitnosti, znameniti »quinta essentia« ali o etru, in znane nauke, ki pa so predstavljeni na nenavaden način, npr. teorija elementov. Besedilo je potem, ko ga je ponovno odkril srednji vek, postalo referenčni okvir geocentične podobe sveta, ki je prevladovala vse do znanstvene revolucije.