Bookbot

Mi, otroci s postaje Zoo

Valoración del libro

Parámetros

  • 277 páginas
  • 10 horas de lectura

Más información sobre el libro

Izdano tudi leta 2002. Mi, otroci s postaje Zoo je knjiga, ki je izšla leta 1979. Nastala je iz serije daljših intervjujev z dekletom, ki sta jih med letoma 1975 in 1978 opravila novinarja neke nemške revije. Knjigo so prevedli v več drugih jezikov, tudi v slovenščino Vse se je začelo, ko so se Christiane in njena družina preselili iz idilične vasice v Berlin. Tam so živeli v majhnem stanovanju v Groupiosovem naselju, kjer otroci niso imeli prostora za igranje in je bilo vse prepovedane. Christianin oče je zaradi svoje depresije redno pretepal njo in njeno mamo, ki sta ga zaradi tega čez nekaj let zapustili. Christiane pri dvanajstih letih začne uživati drogo, na železniški postaji Zoo pa v zameno za heroin prodaja tudi svoje telo. Boleča iskrenost razkriva krutost ujetosti v zasvojenost. Starši so zgolj nepomembni statisti, okrevanje pa je skorajda nevzdržno. Avtorica se svoje odvisnosti tudi kot odrasla ni dokončno rešila.

Compra de libros

Mi, otroci s postaje Zoo, Vera Christiane Felscherinow

Idioma
Publicado en
2002
product-detail.submit-box.info.binding
(Tapa dura)
Te avisaremos por correo electrónico en cuanto lo localicemos.

Métodos de pago

4,4
Muy bueno
27082 Valoraciones

Nos falta tu reseña aquí

Título
Mi, otroci s postaje Zoo
Idioma
Esloveno
Publicado en
2002
Formato
Tapa dura
Páginas
277
ISBN10
8611141822
ISBN13
9788611141824
Primera publicación
1978
Título original
Wir Kinder vom Bahnhof ZOO
Calificación
4,35 de 5
Descripción
Izdano tudi leta 2002. Mi, otroci s postaje Zoo je knjiga, ki je izšla leta 1979. Nastala je iz serije daljših intervjujev z dekletom, ki sta jih med letoma 1975 in 1978 opravila novinarja neke nemške revije. Knjigo so prevedli v več drugih jezikov, tudi v slovenščino Vse se je začelo, ko so se Christiane in njena družina preselili iz idilične vasice v Berlin. Tam so živeli v majhnem stanovanju v Groupiosovem naselju, kjer otroci niso imeli prostora za igranje in je bilo vse prepovedane. Christianin oče je zaradi svoje depresije redno pretepal njo in njeno mamo, ki sta ga zaradi tega čez nekaj let zapustili. Christiane pri dvanajstih letih začne uživati drogo, na železniški postaji Zoo pa v zameno za heroin prodaja tudi svoje telo. Boleča iskrenost razkriva krutost ujetosti v zasvojenost. Starši so zgolj nepomembni statisti, okrevanje pa je skorajda nevzdržno. Avtorica se svoje odvisnosti tudi kot odrasla ni dokončno rešila.