Barva magije

Más información sobre el libro

Ko je v februarski izdaji elektronskega fanzina Discworld Monthly Pratchettov agent Colin Smythe razglasil, da je založba Vale-Novak odkupila pravice za prvo bukvico iz serije o Ploščatem svetu, je med ploščoljubi širom Slovenije završalo. Dotihmal edino prevedeno Terryjevo delo, triologijo o nomih, je v materinščino preložil Branko Gradišnik. So za Discworld takisto zapregli njega, bo prevajalec kos zahtevni nalogi, (ego) zakaj niso izbrali mene (/ego), so bila najpogostejša vrašanja, ki so se porajala. Po začetnem zanimanju je vsa stvar rahlo utonila v pozabo, dokler se ni pojavil poletni katalog omenjene založbe. V njem so oglaševali knjigo pod naslovom Osma barva magije. Kakšna osma barva magije, če je ta le ena, je pa res, da je osma v barvnem spektru? Meči so poleteli iz nožnic, kopja so se zasvetila v soncu, strune lokov so se napele in vse je kazalo, da bomo priča podoživetju spopada med Gradišnikom in Gil-Galadovci ob prevodu Gospodarja prstanov. A na srečo so bili strahovi odveč kot smetarji v Ankh-Morporku. Ko je tristoinšenekajstranska knjižica za 3900 SIT priromala na police, je vrstilni števnik izpadel iz naslova, zadnja platnica pa se je bahala, da v rokah držimo odličen prevod Maje Novak (sicer plodne pisateljice in prevajalke). S kančkom skepticizma je spodaj podpisani skoraj diplomirani pratchettoslovec takorej vzel bukvico v roke, se oborožil z izvirnikom, ošilil tipkovnico, odprl Beležnico, pričel škrabati opombe in ... po sedemdesetih straneh obupal, saj se je raje prepustil zgodbi. Maji Novak je uspelo noro zabavno zgodbo o šušmarskem čarovniku in štiriokem prvem turistu na Plošči, ki nenavadni par nehote spravlja v težave, vsekakor prevesti v tekoč in bogat jezik, ki se ne sramuje uporabiti besed iz nižjih registrov. Seveda kiksi obstajajo, a ne uničijo bralne izkušnje. Besedne igre so lepo prirejene (You'll be eight alive! - Te bodo živega snedli, še preden boš rekel: 'Ne, pr-osem!'), posebej glasen krohot pa mi je vzbudila njena različica krulščine ('?Bit ti zicher zhnidar ali nicht bit?'). Poleg postavke o jeziku pa se pri prevajanju fantazijskih del sprašujemo tudi o ustreznosti prevodov imen in terminologije sveta. Prevajalka je nekaj stvari rešila odlično: središče Plošče Hub je na primer postalo Os, kar ji je ponudilo možnost, da Hublander postane lepo slovensko zveneč Osovnik. Takisto prevede zagamano dvojico circumference / circumfence v krožnico / krogžico. Kake druge reši malo okorneje (recimo smer neba 'turnwise' postane 'urina kazalca'), dokaj nesrečno pa končata dva od glavnih junakov. Twoflower tako postane Cvetko Cvetko, kar se sliši blagozvočno, a kaj, ko pri tem podre Pratchettov sistem poimenovanja prebivalcev Protiutežne celine po kopitu števnik - (pridevnik) - samostalnik. Druga okornost pa pritiče prevodu Death v Smrteža. Resda je bila Maja tu postavljena pred težko preizkušnjo, saj je v izvirniku smrt moškega spola, medtem ko je v naši kulturi lastnica homogenega para spolnih kromosomov. Sama v oklepajih omeni to razliko in menim, da bi bilo to dovolj ter je sprememba imena nepotrebna, saj tako pride do dvojnosti med človekoslično poosebitvijo in govorom ljudi (smrt te čaka, za las je ušel smrti). Za zaključek nujno vprašanje: brati v originalu ali slovenščini? Če ne znate dovolj angleščine, izbire nimate, v nasprotnem primeru (in ako imate dosti časa) pa posezite kar po obeh. Nato pa pridite na Mnenjalnik in povejte svoje mnenje v naši burni debati, ki tam že poteka.